APDEJT.si

Spopadi na tajsko-kambodžanski meji so dosegli že tretji dan. Kambodžanska vlada poroča o 13 smrtnih žrtvah in več kot 70 ranjenih državljanov med spopadi s Tajsko. Obe strani trdita, da sta delovali v samoobrambi in pozivata k ustavitvi ognja ter začetku pogajanj. Malezija je pozvala k premirju v konfliktu, ki se je razširil na nova območja.

V Šanghaju se je začela Svetovna konferenca o umetni inteligenci (WAIC) 2025, ki se osredotoča na inovacije in izzive na področju te tehnologije. Kitajska je ob tej priložnosti predstavila načrt delovanja za globalno upravljanje umetne inteligence (UI) in predlagala ustanovitev mednarodne organizacije za usklajevanje večstranskih prizadevanj na tem področju. Konferenca združuje strokovnjake za razpravo o prihodnosti UI in njeni regulaciji.

Kubanski sodelavci v Angoli so ob 72. obletnici napadov na baraki Moncada in Carlos Manuel de Céspedes ponovno potrdili svojo zavezanost ohranjanju družbenega sistema Kube. Medtem je Nikaragva prek svoje vlade izrazila bratske pozdrave kubanskemu ljudstvu ter vodstvu države ob tej priložnosti, s čimer je poudarila solidarnost med državama.

Za konec tedna, ki se je začel 25. julija 2025, so bile objavljene napovedi Mhoni Vidente. Poleg tega je bila predstavljena "Mesa de Periodistas" z dne 25. julija 2025, ki je ponudila globoke in drugačne analize za pripravo na dogodke.

Tajska si prizadeva za mirno rešitev obmejnih spopadov s Kambodžo in je odprta za regionalno mediacijo. Malezija, kot predsedujoča ASEAN-u, je izrazila pripravljenost pomagati pri iskanju rešitve za vse bolj napet mejni spor med državama.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Mednarodni mediji, vključno z AFP, AP, Reuters in BBC, so Izrael pozvali k zagotovitvi večje svobode gibanja za novinarje v Gazi. Več poročevalcev poroča o pomanjkanju osnovnih sredstev za preživetje, kot je hrana, zase in za svoje družine. V zadnjih 21 mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot 200 ljudi, vključno z novinarji, kar je obsodil Palestinski sindikat novinarjev. Eden od novinarjev je umrl v neposrednem izraelskem napadu na njegovo šotorsko bivališče v begunjskem taborišču v Gazi.

Kremlj je izrazil dvom o možnosti, da bi Rusija in Ukrajina dosegli sporazum v času, ki ga je postavil Trump, saj so stališča obeh strani "diametralno nasprotna". Zaradi tega naj bi bil vrh Putin-Zelenski v avgustu malo verjeten. Poleg tega je Kremlj opozoril na dejanja Natovih sil, ki naj bi simulirala obsežno agresijo proti Rusiji, vključno s stalnim opazovanjem podmornic v bližini ruskih meja.

Brazilija se je uradno pridružila Južni Afriki v njeni tožbi proti Izraelu zaradi "genocidnega ravnanja" v Gazi pred Mednarodnim sodiščem pravice (ICJ). Ta poteza sledi poročilom o vse hujši lakoti v palestinskih ozemljih, ki jo je obsodilo več kot 100 humanitarnih organizacij. Izrael medtem zanika obtožbe o "masovni lakoti", češ da gre za pomanjkanje, ki ga povzroča Hamas. Drugi članki poročajo o venezuelski obsodbi izraelskega "sistematičnega barbarstva" in pozivih ZN k ukrepanju ter o izraelski omejitvi vizumov za delavce humanitarnih agencij ZN. Mednarodne organizacije pozivajo k sankcijam proti Izraelu zaradi "genocidne kampanje stradanja" v Gazi.

Združene države Amerike so se v torek ponovno umaknile iz Unesca, kulturne in izobraževalne organizacije Združenih narodov. To je tretjič, da so se ZDA umaknile iz organizacije, in drugič pod vodstvom Donalda Trumpa. Umik odraža Trumpovo nezadovoljstvo z multilateralizmom. Kljub temu, da je predsednik Joe Biden leta 2023 prejšnjo odločitev o umiku preklical, so ZDA ponovno zapustile organizacijo.